16. - 17. stoletje
Izkopanine in rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že
Kelti in Rimljani. Dokumentirana zgodovina Rogaške sega v
leto 1572, ko je bila opravljena njena prva (nam znana) analiza. Uveljavilo se je prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban
Petar Zrinski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ki naj bi bil leta
1665 na lovu v okolici Rogaške in čudežno ozdravel s pitjem iz rogaških vrelcev.
Začetek razvoja zdravilišča označuje leto 1676, ko je bilo ob vrelcu postavljeno prvo gostišče.
Preobrat je nastopil okoli leta 1680, ko je za to slišal dr. Paul Sorbait, habsburški dvorni zdravnik in profesor na dunajski medicinski fakulteti. V očitne uspehe, ki jih je dvorni zdravnik dosegal z zdravljenjem z rogaško vodo, ni mogel nihče podvomiti in povpraševanje po njej se je kmalu povečalo do te mere, da jo je bilo treba začeti tako sistematično raziskovati kot tudi polniti. Postala je prodajna uspešnica. Leta 1685 je o njej izšla prva znanstvena monografija Roitschocrene, ki jo je napisal mariborski fizik Johann Benedikt Gründel.