Iskanje
Lokacija

Bogata zgodovina

16. - 17. stoletje

Izkopanine in rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani. Dokumentirana zgodovina Rogaške sega v leto 1572, ko je bila opravljena njena prva (nam znana) analiza. Uveljavilo se je prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban Petar Zrinski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ki naj bi bil leta 1665 na lovu v okolici Rogaške in čudežno ozdravel s pitjem iz rogaških vrelcev. 

Začetek razvoja zdravilišča označuje leto 1676, ko je bilo ob vrelcu postavljeno prvo gostišče. 

Preobrat je nastopil okoli leta 1680, ko je za to slišal dr. Paul Sorbait, habsburški dvorni zdravnik in profesor na dunajski medicinski fakulteti. V očitne uspehe, ki jih je dvorni zdravnik dosegal z zdravljenjem z rogaško vodo, ni mogel nihče podvomiti in povpraševanje po njej se je kmalu povečalo do te mere, da jo je bilo treba začeti tako sistematično raziskovati kot tudi polniti. Postala je prodajna uspešnica. Leta 1685 je o njej izšla prva znanstvena monografija Roitschocrene, ki jo je napisal mariborski fizik Johann Benedikt Gründel.

17. - 19. stoletje

Konec 17. stoletja se je začel silovit boj za pravico izkoriščati Rogaško. Zanjo so se borili baron Courty, lastnik posestva na Rogaškem, svetokriški župnik, ki je bil poklican kot skrbnik in ki je skrbel tudi za duševno stanje obiskovalcev njenih vrelcev, in okoliški kmetje. 

Zatem je pravica do koriščenja vrelcev pripadla posameznim zaslužnim dunajskim meščanom, leta 1721 pa dunajskemu društvu lekarnarjev. Ti so vrelce uredili in po treh letih so uspeli prodati preko 20.000 steklenic rogaške vode. Z ukinitvijo društva leta 1782 je postala raba rogaške vode zopet stihijska.

Leta 1803 so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Ferdinandom Attemsom odkupili zemljišča okoli vrelcev od takratnih privatnih lastnikov in to leto velja za leto ustanovitve zdravilišča.

Leta 1869 je bila rogaška voda tretja najbolj prodajana svetovna voda, takoj za mineralno vodo iz Vichija in Seltersa, poznali in pili so jo po vsem svetu. Njen posrednik, deželno zdravilišče v Rogaški Slatini, si je na svetovni razstavi v Chicagu leta 1893 za kvaliteto vode prislužilo medaljo.

20. stoletje

Zdravilišče je začelo dobivati modernejšo podobo. Jedro zasnove je klasicističen vrt – park, ob obrobju pa so se z izgradnjo templja nad osrednjim vrelcem, prvega zdraviliškega doma in kopališča Styria zvrstile slovite zdraviliške stavbe.

Do konca 19. stoletja se je ustanova že tako razširila, da v nasprotju s tradicijo zdravilišč niso namestili zdravnika kot ravnatelja. 

Zlato dobo, ko je bilo Zdravilišče Rogaška tretje v Evropi, sta prekinili svetovni vojni in s tem povezana izguba trga. 

Pomembnejša dela so se v zdravilišču nadaljevala šele po letu 1951, ko so trajno uredili oskrbo z vodo z vrtinami, da so lahko sledili potrebam ponovno naraščajočega povpraševanja.

Pregled zgodovine v tabeli

Obdobje Pomembni mejniki
12. stoletje Nastanek zdravilišča v neposredni bližini vrelcev mineralne vode, ki so v listini salzburškega nadškofa Konrada omenjeni že v 12. stoletju.
1572 Opravljena prva (nam znana) analiza. Uveljavilo se je prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban Petar Zrinski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope.
1665 Glas o zdravilni vodi se je razširil po čudežni ozdravitvi bana Petra Zrinskega leta 1665.
1676 Začetek razvoja zdravilišča, ko je bilo ob vrelcu postavljeno prvo gostišče.
1680 Uveljavitev mineralne vode iz Rogaške v zdravniški praksi. Opisal jo je dr. Paul Sorbait. Poimenoval jo je Acidulae Roitschenses – rogaška kislica (slatina) po bližnjem starem trgu Rogatec.
1685 Izid prve znanstvene monografije Roitschocrene, ki jo je napisal mariborski fizik Johann Benedikt Gründel.
Konec 17. stoletja Začetek silovitega boja za pravico Rogaške. Zanjo so se borili baron Courty, lastnik posestva na Rogaškem, svetokriški župnik, ki je bil poklican kot skrbnik in ki je skrbel tudi za duševno stanje obiskovalcev njenih vrelcev, in okoliški kmetje.
1721 Zatem je pravica do koriščenja vrelcev pripadla posameznim zaslužnim dunajskim meščanom, leta 1721 pa dunajskemu društvu lekarnarjev.
1803 Leto ustanovitve zdravilišča. Odkup zemljišča okoli vrelcev od takratnih privatnih lastnikov štajerskih deželnih stanovov na čelu z deželnim glavarjem grofom Ferdinandom Attemsom.
1869 Rogaška voda tretja najbolj prodajana svetovna voda, takoj za mineralno vodo iz Vichija in Seltersa, poznali in pili so jo po vsem svetu.
1893 Pridobitev medalje deželnega zdravilišča v Rogaški Slatini na svetovni razstavi v Chicagu za kvaliteto vode.
Začetek 19. stoletja Modernejša podoba zdravilišča. Jedro zasnove je klasicističen vrt – park, ob obrobju pa so se z izgradnjo templja nad osrednjim vrelcem, prvega zdraviliškega doma in kopališča Styria zvrstile slovite zdraviliške stavbe.
Polovica 19. stoletja Vedno bolj priljubljeno vodo so v zdravilišču polnili v steklenice, izdelane na južnih obronkih Boča, ob polovici 19. stoletja so jih prodali že približno 500.000.
Konec 19. stoletja Zlato dobo, ko je bilo zdravilišče v Rogaški tretje v Evropi, sta prekinili svetovni vojni in s tem povezana izguba trga.
Po letu 1951 Trajna ureditev oskrbe z vodo z vrtinami. Zaradi novih zajetij globoko pod zemljo je večina površinskih vrelcev izgubila vodnatost ali pa povsem presahnila.