Bogata zgodovina - Rogaška Hotels
Kartica zvestobeVIPwww.tripadvisor.com/Hotel_Review-g644302-d639779-Reviews-Grand_Hotel_Sava_Rogaska_Health_Beauty_Congresses-Rogaska_Slatina_Styria_Region.html
Booking
Prihod:
Št. nočitev:
Show menu

Bogata zgodovina

Zdravilišče je nastalo v neposredni bližini vrelcev mineralne vode, ki so v listini salzburškega nadškofa Konrada omenjeni že v 12. stoletju. Glas o zdravilni vodi se je razširil po čudežni ozdravitvi bana Petra Zrinskega leta 1665. Začetek razvoja zdravilišča označuje leto 1676, ko je bilo ob vrelcu postavljeno prvo gostišče.


Mineralna voda iz Rogaške se je v zdravniški praksi uveljavila leta 1680, ko je jo je opisal dr. Paul Sorbait. Poimenoval jo je Acidulae Roitschenses – rogaška kislica (slatina) po bližnjem starem trgu Rogatec.


Kljub slovesu vode je zdravilišče ohranilo vaški značaj vse do začetka 19. stoletja. Takrat so se stanovi odločili ustanoviti moderno, deželno vodeno zdravilišče in tako urediti trgovanje z vodo vedno bolj slovečih vrelcev.


Zdravilišče je začelo dobivati modernejšo podobo. Jedro zasnove je klasicističen vrt – park, ob obrobju pa so se z izgradnjo templja nad osrednjim vrelcem, prvega zdraviliškega doma in kopališča Styria zvrstile slovite zdraviliške stavbe.


Vedno bolj priljubljeno vodo so v zdravilišču polnili v steklenice, izdelane na južnih obronkih Boča, ob polovici 19. stoletja so jih prodali že približno 500.000.


Do konca 19. stoletja se je ustanova že tako razširila, da v nasprotju s tradicijo zdravilišč niso namestili zdravnika kot ravnatelja. Zlato dobo, ko je bilo zdravilišče v Rogaški tretje v Evropi, sta prekinili svetovni vojni in s tem povezana izguba trga. Pomembnejša dela so se v zdravilišču nadaljevala šele po letu 1951, ko so trajno uredili oskrbo z vodo z vrtinami, da so lahko sledili potrebam ponovno naraščajočega povpraševanja. Zaradi novih zajetij globoko pod zemljo je večina površinskih vrelcev izgubila vodnatost ali pa povsem presahnila.


Izkopanine in rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani. Dokumentirana zgodovina Rogaške sega v leto 1572, ko je bila opravljena njena prva (nam znana) analiza. Uveljavilo se je prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban Petar Zrinski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ki naj bi bil leta 1665 na lovu v okolici Rogaške in čudežno ozdravel s pitjem iz rogaških vrelcev. Začetek razvoja zdravilišča označuje leto 1676, ko je bilo ob vrelcu postavljeno prvo gostišče.Preobrat je nastopil okoli leta 1680, ko je za to slišal dr. Paul Sorbait, habsburški dvorni zdravnik in profesor na dunajski medicinski fakulteti. V očitne uspehe, ki jih je dvorni zdravnik dosegal z zdravljenjem z rogaško vodo, ni mogel nihče podvomiti in povpraševanje po njej se je kmalu povečalo do te mere, da jo je bilo treba začeti tako sistematično raziskovati kot tudi polniti. Postala je prodajna uspešnica. Leta 1685 je o njej izšla prva znanstvena monografija Roitschocrene, ki jo je napisal mariborski fizik Johann Benedikt Gründel.


Konec 17. stoletja se je začel silovit boj za pravico izkoriščati Rogaško. Zanjo so se borili baron Courty, lastnik posestva na Rogaškem, svetokriški župnik, ki je bil poklican kot skrbnik in ki je skrbel tudi za duševno stanje obiskovalcev njenih vrelcev, in okoliški kmetje. Zatem je pravica do koriščenja vrelcev pripadla posameznim zaslužnim dunajskim meščanom, leta 1721 pa dunajskemu društvu lekarnarjev. Ti so vrelce uredili in po treh letih so uspeli prodati preko 20.000 steklenic rogaške vode. Z ukinitvijo društva leta 1782 je postala raba rogaške vode zopet stihijska.


Leta 1803 so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Ferdinandom Attemsom odkupili zemljišča okoli vrelcev od takratnih privatnih lastnikov in to leto velja za leto ustanovitve zdravilišča.


Leta 1869 je bila rogaška voda tretja najbolj prodajana svetovna voda, takoj za mineralno vodo iz Vichija in Seltersa, poznali in pili so jo po vsem svetu. Njen posrednik, deželno zdravilišče v Rogaški Slatini, si je na svetovni razstavi v Chicagu leta 1893 za kvaliteto vode prislužilo medaljo.


Zdravilišče je začelo dobivati modernejšo podobo. Jedro zasnove je klasicističen vrt – park, ob obrobju pa so se z izgradnjo templja nad osrednjim vrelcem, prvega zdraviliškega doma in kopališča Styria zvrstile slovite zdraviliške stavbe.


Do konca 19. stoletja se je ustanova že tako razširila, da v nasprotju s tradicijo zdravilišč niso namestili zdravnika kot ravnatelja. Zlato dobo, ko je bilo Zdravilišče Rogaška tretje v Evropi, sta prekinili svetovni vojni in s tem povezana izguba trga. Pomembnejša dela so se v zdravilišču nadaljevala šele po letu 1951, ko so trajno uredili oskrbo z vodo z vrtinami, da so lahko sledili potrebam ponovno naraščajočega povpraševanja.